FLOKULACIJA
Na področju kemije je flokulacija postopek, pri katerem se koloidni delci izločijo iz oborine v flokulentni ali kosmičasti obliki iz suspenzije bodisi spontano bodisi z dodatkom čistila. Ta postopek se od obarjanja razlikuje po tem, da je koloid pred flokulacijo v tekočini le suspendiran kot stabilna disperzija in se dejansko ne raztopi v raztopini.
Koagulacija in flokulacija sta pomembna procesa pri čiščenju vode. Koagulacijski učinek je destabilizacija in agregacija delcev s kemično interakcijo med koagulantom in koloidom ter flokulacija in oborina nestabilnih delcev s koagulacijo v flokulacijo.
OPREDELITEV IZRAZA
Po IUPAC je flokulacija »proces stika in adhezije, pri katerem delci disperzije tvorijo večje skupke«.
V osnovi je flokulacija postopek dodajanja flokulanta za destabilizacijo stabilnih nabitih delcev. Hkrati je flokulacija tehnika mešanja, ki spodbuja aglomeracijo in prispeva k posedanju delcev. Običajni koagulant je Al2 (SO4)3•14H2O.
Področje uporabe
TEHNOLOGIJA ČIŠČENJA VODE
Flokulacija in obarjanje se pogosto uporabljata pri čiščenju pitne vode ter pri čiščenju odplak, meteorne vode in industrijske odpadne vode. Tipični postopki čiščenja vključujejo rešetke, koagulacijo, flokulacijo, obarjanje, filtracijo delcev in dezinfekcijo.
POVRŠINSKA KEMIJA
V koloidni kemiji je flokulacija postopek, pri katerem se drobni delci zlepijo skupaj. Flokulacija lahko nato priplava na vrh tekočine (opalescenca), se usede na dno tekočine (oborina) ali pa se zlahka filtrira iz tekočine. Flokulacijsko obnašanje talnega koloida je tesno povezano s kakovostjo sladke vode. Visoka disperzija talnega koloida ne povzroča le neposredno motnosti okoliške vode, temveč tudi evtrofikacijo zaradi absorpcije hranil v rekah, jezerih in celo podmorniških trupih.
FIZIKALNA KEMIJA
Pri emulzijah flokulacija opisuje združevanje posameznih dispergiranih kapljic, tako da posamezne kapljice ne izgubijo svojih lastnosti. Flokulacija je torej začetni korak (združevanje kapljic in končna ločitev faz), ki vodi do nadaljnjega staranja emulzije. Flokulanti se uporabljajo pri bogatenju mineralov, lahko pa se uporabljajo tudi pri načrtovanju fizikalnih lastnosti živil in zdravil.
DEFLOKULIRAJ
Reverzna flokulacija je ravno nasprotje flokulacije in se včasih imenuje želiranje. Tipičen primer je natrijev silikat (Na2SiO3). Koloidni delci so običajno dispergirani pri višjih pH vrednostih, razen pri nizki ionski moči raztopine in prevladi monovalentnih kovinskih kationov. Dodatki, ki preprečujejo tvorbo flokulentov v koloidu, se imenujejo antiflokulanti. Pri reverzni flokulaciji skozi elektrostatične pregrade se učinek reverznega flokulanta lahko meri z zeta potencialom. Po Enciklopedičnem slovarju polimerov je antiflokulacija »stanje ali stanje disperzije trdne snovi v tekočini, v katerem vsak trdni delec ostane neodvisen in nepovezan s svojimi sosedi (podobno kot emulgator). Neflokulirajoče suspenzije imajo ničelne ali zelo nizke vrednosti izkoristka«.
Reverzna flokulacija je lahko problem v čistilnih napravah, saj pogosto vodi do težav z usedanjem blata in poslabšanja kakovosti odplak.
Čas objave: 3. marec 2023