FLOKULACIJA
Na področju kemije je flokulacija proces, pri katerem koloidni delci nastanejo iz oborine v obliki kosmičev ali kosmičev iz suspenzije bodisi spontano bodisi z dodatkom čistila. Ta proces se od obarjanja razlikuje po tem, da je koloid le suspendiran v tekočini kot stabilna disperzija pred flokulacijo in ni dejansko raztopljen v raztopini.
Koagulacija in flokulacija sta pomembna procesa pri čiščenju vode. Koagulacijski učinek je destabilizacija in združevanje delcev s kemično interakcijo med koagulantom in koloidom ter flokulacija in obarjanje nestabilnih delcev s koagulacijo v flokulacijo.
OPREDELITEV POJMA
Po IUPAC je flokulacija "proces stika in adhezije, pri katerem delci disperzije tvorijo večje skupine".
V bistvu je flokulacija postopek dodajanja flokulanta za destabilizacijo stabilnih nabitih delcev. Hkrati je flokulacija tehnika mešanja, ki spodbuja aglomeracijo in prispeva k posedanju delcev. Pogost koagulant je Al2 (SO4) 3• 14H2O.
Polje uporabe
TEHNOLOGIJA ČIŠČENJA VODE
Flokulacija in padavine se pogosto uporabljajo pri čiščenju pitne vode in pri čiščenju odplak, meteornih in industrijskih odpadnih voda. Tipični postopki obdelave vključujejo rešetke, koagulacijo, flokulacijo, obarjanje, filtracijo delcev in dezinfekcijo.
POVRŠINSKA KEMIJA
V koloidni kemiji je flokulacija proces, pri katerem se drobni delci zlepijo skupaj. Kosmi lahko nato priplavajo na vrh tekočine (opalescentno), se usedejo na dno tekočine (oborina) ali zlahka izfiltrirajo iz tekočine. Flokulacijsko obnašanje talnega koloida je tesno povezano s kakovostjo sladke vode. Visoka razpršenost talnega koloida ne le neposredno povzroča motnost okoliške vode, ampak povzroča tudi evtrofikacijo zaradi absorpcije hranil v rekah, jezerih in celo podmorskem trupu.
FIZIKALNA KEMIJA
Pri emulzijah flokulacija opisuje združevanje posameznih razpršenih kapljic, tako da posamezne kapljice ne izgubijo svojih lastnosti. Tako je flokulacija začetni korak (koalescenca kapljic in končna ločitev faz), ki vodi do nadaljnjega staranja emulzije. Flokulanti se uporabljajo pri obogatenju mineralov, lahko pa se uporabljajo tudi pri oblikovanju fizikalnih lastnosti hrane in zdravil.
DEFLOKULIRATI
Reverzna flokulacija je pravo nasprotje flokulacije in jo včasih imenujemo geliranje. Tipičen primer je natrijev silikat (Na2SiO3). Koloidni delci so običajno razpršeni pri višjih območjih pH, razen zaradi nizke ionske moči raztopine in prevlade enovalentnih kovinskih kationov. Aditivi, ki koloidu preprečujejo tvorbo kosmičev, se imenujejo antiflokulanti. Pri reverzni flokulaciji skozi elektrostatične ovire se lahko učinek reverznega flokulanta meri z zeta potencialom. Glede na Encyclopedia Dictionary of Polymers je antiflokulacija »stanje ali stanje razpršenosti trdne snovi v tekočini, v katerem vsak trdni delec ostane neodvisen in nepovezan s svojimi sosedi (podobno kot emulgator). Neflokulirajoče suspenzije imajo nič ali zelo nizke vrednosti izkoristka.
Povratna flokulacija je lahko problem v čistilnih napravah, saj pogosto povzroči težave z usedanjem blata in poslabšanje kakovosti odplak.
Čas objave: mar-03-2023